Jugoslavija bez Jugoslovena: Ideja nacije

Jugoslavija je pod imenom Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev nastala kot otrok prve svetovne vojne, ki so jo nekateri zaradi povoda poimenovali kar tretja balkanska vojna, in po dobrih sedmih desetletjih svoje turbulentne zgodovine tudi izginila z geopolitičnega zemljevida sveta. Kljub svojemu kratkemu obstoju pa ostaja v domišljiji javnosti kot fascinantna skrivnost, vztrajen vir nasprotujočih si mitologij. Sodobne pripovedi o Jugoslaviji si namreč tako nasprotujejo med seboj, da to spominja na indijsko prispodobo o petih slepcih in slonu: vsak je položil roko na drug del slonovega telesa in opisal, kaj je »videl«. Tako je eden – ko je otipal njegovo nogo – povedal, da je slon še najbolj podoben drevesu, drugi – ki je prijel njegov rep – se ni strinjal, saj je sam »videl«, da je v resnici podoben kači itd. V nekaterih različicah zgodbe so možje posumili, da so drugi nepošteni, in se spopadli, saj je vsak na podlagi svojih subjektivnih izkušenj trdil absolutno resnico, hkrati pa ignoriral subjektivne izkušnje drugih.

Proces razpada Jugoslavije v zadnjem desetletju 20. stoletja je mnoge poznavalce navedel do sklepa, da je tragedija njenega nenadnega razpada dokaz, da je bila zgrajena na nezanesljivih temeljih, da je vsebovala preveč protislovij, da bi preživela. Vendar pogled ob blizu pokaže, da ni bilo tako. Pravzaprav temeljna razlika med Jugoslavijo in drugimi nacionalnimi državami tistega časa ni bila presežek zgodovine ali velikanska družbena in politična teža, niti jugoslovanski nacionalizmi niso bili preveč izključujoči, da medsebojnih razlik ne bi bilo mogoče reševati z dogovarjanjem. Še več, natančnejši pregled pokaže, da je zgodba o presežni zgodovini na dokaj trhlih temeljih, da dejanski problem Jugoslavije ni bil v presežku, temveč v odsotnosti nacionalizma.

Slednje spoznanje je tudi najpomembnejša novost, ki jo prinaša monografija Jugoslavija bez Jugoslovena. Ideja nacije. To spoznanje je bilo mogoče, ker avtor monografije ne gleda na zgodovino Jugoslavije iz sedanjosti nazaj, temveč jo spremlja od prve uporabe imena Jugoslavije preko prelomnih zgodovinskih dogodkov, ki so odločilno oblikovali tok zgodovine tako v srednji kot v jugovzhodni Evropi. Pri tem upošteva razvoj jugoslovanske ideje na celotnem prostoru leta 1918 ustanovljene nacionalne države, po čemer se tudi razlikuje od velike večine obstoječih del.