Potikanja po okolnih svetovih živali in ljudi: Slikanica nevidnih svetov

Knjiga Potikanja po okolnih svetovih živali in ljudi (1934) na strnjen način in v značilnem fenomenološkem pristopu predstavi Uexküllovo teorijo o okolnih svetovih. Avtor v njej zavrne tradicionalni pogled na žival kot pretanjeni "strojni mehanizem", ki se zgolj refleksno in trpno odziva na spremembe v svojem okolju, v katerem deluje kot "objekt". Ob vrsti primerov pokaže, da organizem svoj svet aktivno konstituira, da v njem nastopa kot "subjekt". Potikanja po okolnih svetovih živali in ljudi veljajo za referenčno delo tako na področju humanistično-družboslovnih kot naravoslovnih študij. Delo, ki ostaja aktualno vse do danes, je avtorjev prvi knjižni prevod v slovenščino.