Ko Baba dvigne krilo

Ko Baba dvigne krilo, »pomeni, drugi dan, da bo lepo vreme,« pravijo v Rodiku. Na Vipavskem »se zjasni, ko Furlanka dvigne krilo.« V naslovu sem se poigrala s kraškim izročilom o »stari šmrkavi babi«, pa čeprav se bo marsikomu zdelo preveč opolzko. V resnici je knjiga kot znanstveno delo daleč od tega. Baba v naslovu predstavlja eno izmed treh preučevanih tematik v ustnem izročilu Krasa, mitično izročilo oziroma mitično krajino. Za naslovom se skriva namig na občutke večine sogovornikov ob spominih na ustrahovanje s »šmrkavo babo«, ki so se počutili nelagodno, sramežljivo ali so se smejali. Na babo se pač veže precej opolzka tradicija, kar pa ni nič nenavadnega, gledano z vidika staroslovanskih in drugih starejših verovanj, ki jih je povrh vsega še krščanska cenzura izrinila na raven zasmehljivega, odvratnega. Kljub temu ali pa prav zaradi tega so se na Krasu in drugod dragocena stara verovanja ohranila vse v današnje čase. Tradicijske predstave o babi s Krasa in vsega slovanskega sveta, ki se manifestirajo v krajini in v obredih, so predmet obravnave tretjega poglavja knjige.