Močni, modri in dobri: Junaki v slovenski folklori
Ključne besede:
folklorni junaki, slovenski prostor, nacionalna identiteta, vsakodnevno življenjeKratka vsebina
To knjigo je mogoče brati kot prispevek k širšemu premisleku o procesu tradicije, ki je vedno v dialektičnem in dialoškem razmerju z modernostjo in sodobnostjo, o konceptu kulturne dediščine, razmerju med folkloro in zgodovino, o različnih zgodovinah, zapisanih v interpretacije junakov, o spoznanjih o nacionalizaciji preteklosti in ljudskega, s tem pa tudi o razmerjih med kulturo in družbeno strukturo, posameznikom in skupnostjo. Navsezadnje folklora kot sestavljenka iz besed folk in lore implicira semantični grozd, ki naslavlja razmerje med korpusi »znanja« in skupinami ljudi, ali med tem, kar imenujemo folklora, in konteksti, okoliščinami, v katerih se dogaja ali materializira. Folklora živi v družbeni matrici akterjev, ki si prizadevajo uresničiti svoje cilje; a ne kot pripadniki sistema, temveč kot tekmiški in konfliktni posamezniki. Ljudje s folkloro niso (bili) povezani z abstraktno vezjo med skupino in tradicijo, temveč z empirično sledljivimi instancami performance. To je pomembno zaradi nenehne napetosti med vidnostjo kulturnega in zmuzljivostjo socialnega.
Poglavja
-
»Več kakor eni drugi človik«
-
Razvojna pot in percepcija izročil o Kralju Matjažu in Petru Klepcu
-
Kralj Matjaž in transformativna moč domišljije
-
Lepa Vida in Kralj Matjaž: Prek arhetipizacije v kanonizacijo
-
Peter Klepec – silni slovensko-hrvaški junak
-
Po Krpanovih sledeh: Martin Krpan – junak na robu
-
Kofčárjov Štefan – bohinjski folklorni junak
-
Manifestacije moči pri slovenskih folklornih junakih
-
Junaki in junakinje na poslikanih panjskih končnicah
-
Novoletna jelka in dedek Mraz
-
Od bedaka do junaka: Alpinist
-
Summary