Pod Prešernovo glavo: Slovenska literatura in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja

Virkova študija o družbeni vlogi slovenske literature se osredinja na to, kar je po Dušanu Pirjevcu naloga tradicionalne literarne znanosti. Metodološko izhodišče njenega zanimanja, kot avtor pojasnjuje v predgovoru, je okoliščina, da je literarna umetnina vsekakor tudi »realno socialno dejstvo«, vpeto v svojo dobo, kulturo, družbo. Ta njena vpetost je dvosmerna: na eni strani ji doba, kultura, družba vtiskujejo svoj pečat, na drugi strani pa dobo, kulturo, družbo tudi sama sooblikuje. Vsebinska podlaga za raziskavo so dozdajšnje ugotovitve slovenske literarne vede in komparativistike o posebni, »specifični« naravi tega razmerja med slovensko literaturo in družbo, njen cilj je najprej preveriti te ugotovitve, nato pa raziskati naravo tega razmerja za novejša obdobja slovenske literarne kulture, tudi za najnovejše, ki se – če iz pragmatičnih razlogov postavimo markantno zgodovinsko zarezo – začenja približno s slovensko osamosvojitvijo.

Razprava je torej naravnana literarno- in kulturnozgodovinsko; zajema dobršen del slovenske književnosti, vendar ne v celoti. Starejša obdobja le shematično in sintetično povzema v teoretskem uvodnem poglavju, konkretneje pa se slovenski literarni kulturi posveča šele za obdobje po drugi svetovni vojni. A tudi v tem kontekstu to počne v zoženem zornem kotu, z gledišča, ki motivira raziskavo in jo usmerja proti njenemu cilju: preučitvi strukturnih sprememb v slovenski literaturi po vzpostavitvi parlamentarne demokracije in nacionalni osamosvojitvi. Raziskava se zato osredinja na prikaz slovenskega literarnega sistema v drugi polovici 20. stoletja in prvih dveh desetletjih 21. stoletja predvsem z gledišča družbene vloge literature. Čeprav meri na zaokroženo celoto, je torej parcialna; pomeni namreč torzo še ne napisane zgodovine slovenske osamosvojitve.