GLEDALIŠČE, PERFORMANS IN PLES V ČASU COVIDA-19: THEATRE, PERFORMANCE AND DANCE IN THE TIME OF COVID-19

Čeprav je verjetno še prezgodaj, da bi lahko rekli, kakšen vpliv je imela epi-demija na bodoči razvoj gledališča in performansa, pa so kratkoročni vplivi že prisotni. Večina jih je negativnih. Mnogi umetniki so izgubili svoje službe in se posledično soočili z brutalno socialno negotovostjo. Nekateri od njih so si morali drugje iskati začasnih priložnosti za delo ali pa se morda celo niso vrnili v gleda-lišče, ko se je situacija zopet normalizirala.
Nekaterim gledališčem je covid-19 predstavljal tako grozen udarec, da so mo-rala za stalno zapreti svoja vrata. Na splošno pa je bil razvoj gledališča zaustavljen ali vsaj za nekaj časa upočasnjen. Toda po drugi strani, ker se gledališki ustvarjalci niso vdali v usodo, saj so si odločno prizadevali poiskati nove načine izražanja svoje ustvarjalnosti in ustvarjati nove poti do odsotnega občinstva, ta čas ni bil popolnoma izgubljen. Še posebej internet je predstavljal pomembno sredstvo, s katerim sta se gledališče in performans uspešno približala gledalcem, čeprav se-veda ni mogel v celoti zapolniti praznine neprisotnosti. Internetna produkcija se razteza od predvajanja že posnetih iger in performansov do različnih eksperimen-tov s platformami kot na primer Zoom, Teams in podobno. To bo vsekakor pustilo pečat na prihodnji gledališki produkciji. Ali se bodo gledališča pomembno odmak-nila od tradicionalne drže »socialnega druženja«, pa je vprašanje, na katerega lahko odgovori samo prihodnost. Ta knjiga bi morala slediti simpoziju Gledališče, ples in performans po covidu-19, ki bi se bil moral odvijati na Festivalu Borštnikovo sre-čanje oktobra 2020. Naslov simpozija je vsekakor bil naiven in pretirano ambicio-zen glede napovedi bodočega poteka epidemije, upajoč, da se bo zdravstvena kriza končala jeseni istega leta. Zaradi zdravstvenih omejitev je bil festival po komaj dveh dneh prekinjen in preostali program, vključno s simpozijem, odložen na na-slednje leto, v maju 2021, potem ko je bilo slovenskim gledališčem zopet dovoljeno odpreti svoja vrata. Danes, ko to pišem, epidemija še zdaleč ni končana, čeprav so izgledi, zaradi uporabe cepiva zoper covid-19, da bodo gledališča v prihodnosti ostala odprto, sedaj mnogo boljši. Besedila, objavljena v tej knjigi, so bila dokon-čana pred več kot enim letom, ko je bil izid epidemije precej bolj negotov. Njihova glavna vrednost je tako v prikazu prvih znanstvenih spoznanj in v izražanju skrbi za stanje na področju gledališke umetnosti na vrhuncu epidemije. Čeprav knjiga ne obravnava nadaljevanja epidemije, vseeno upamo, da bo bralca kot značilen doku-ment časa prepričal naš napor napraviti ta pojav bolj razumljiv.

Urednik