Dr. Viktor Murnik, oče slovenske telesne kulture

Znanstvena monografija Dr. Viktor Murnik, oče slovenske telesne kulture je delo, ki na osnovi arhivskih dokumentov, tiskanih objav, pričevanj celovito prikazuje življenje, delo in dosežke dr. Viktorja Murnika. Po desetletjih raziskovanja njegovega življenja, je to prva celovita knjiga o njegovem življenju. Prvič so predstavljeni njegovi predniki, sorojenci in potomci tako v sliki kot tudi besedi. Prvič je predstavljena njegova vojaška pot v avstro‐ogrskem cesarstvu, kot prostovoljnega vojaka, ter njegovo delovanje v času prve svetovne vojne. Celovit je prikaz njegovega delovanja v vlogi tajnika trgovko obrtne zbornice Kranjske ter pomen za razvoj Trgovske akademije v Ljubljani in Ljubljanskega sejma. Njegovo organizacijsko delo ob drugem vseslovenskem sokolskem zletu leta 1904 je pomenilo tudi prvo resno telesno kulturno turistično gospodarsko delovanje. Njegovo delovanje na področju telesne kulture je zelo natančno razčlenjeno, prvič se ga je natančno raziskovalo kot telovadca/športnika, starosto Ljubljanskega Sokola, znanstvenika telesne kulture, založnika in urednika, močno pa so razširjena vedenja o dr. Murniku kot vaditelju in načelniku. Z včlanitvijo v mednarodno telovadno zvezo leta 1907 nas je postavil na mednarodni športni zemljevid sveta in od takrat dalje smo Slovenci prisotni na velikih tekmovanjih kot slovenski narod. V tem obdobju je bil tudi prvi Slovenec, ki je deloval v mednarodni panožni zvezi. Z njim Slovenci prvič stojimo na zmagovalnem odru v katerikoli športni panogi kot narodna skupnost. Zaradi njega so telovadci odšli na olimpijske igre leta 1924 v Paris, kjer je Leon Štukelj osvojil dve zlati odličji, ter so mu v enem dnevu dvakrat igrali slovensko himno Naprej zastava Slave, ki je bila tretja kitica takratne himne kraljevine SHS. Na olimpijskih igrah 1928 v Amsterdamu je dr. Murnik s svojimi telovadci osvojil 5 olimpijskih odličij, kar je še danes slovenski rekord za enega vaditelja na enih igrah v eni športni panogi. Svetovno prvenstvo in sokolski zlet leta 1922 v Ljubljani, ki je bilo v Ljubljani zaradi dr. Murnika, je postalo največji telesnokulturni dogodek na slovenskem vseh časov. Ljubljana je takrat zgradila stadion za več kot 55.000 (petinpetdeset tisoč) gledalcev, ki je bil poln; za primerjavo Ljubljana je takrat imela 53.000 (triinpetdeset tisoč) prebivalcev. Za primerjavo pomembnosti in odmevnosti dogodka, na olimpijskih igrah v Parizu je bil stadion za več kot 40.000 (štirideset tisoč) gledalcev, v Amsterdamu pa več kot 30.000 (trideset tisoč) gledalcev. Sokolstvo kot najpomembnejša telesnokulturna organizacija na slovenskem je imela štiri temeljne vzgoje narodno, demokratično, moralno in telesno. Z dr. Murnikom postane narodna vzgoja tako pomembna, da nosi tudi že del državnosti, na svetovnem prvenstvu slovenskim sokolom igrajo takratno himno Naprej zastava slave, Maistrovi borci prisegajo na sokolsko zastavo pred odhodom na Koroško, s sokolsko obleko pa so predstavljali del uniformiranih Slovencev, ki je deloma predstavljala tudi slovensko vojsko. Dr. Murnik je kot znanstvenik deloval tako na področju humanistike (zaradi njega imamo urejeno strokovno izrazje položajev in gibanj), družboslovja (prispevek k sistemu telesnih vaj in ritmu), malo tudi v naravoslovju. Kot odličen glasbenik je združil glasbo in telovadbo ter tako v svetovnem merilu ustvaril telovadne plese, ki so še danes ena najbolj priljubljenih dejavnosti žensk. Tudi na področju založništva se je izkazal kot prvi zasebnik na področju telesne kulture, ki je uspel več kot eno leto vsak mesec izdajati svoj časopis Slovenski Sokol, še več, časopis je redno izhaja dobrih deset let (1904‐1914, ko je zaradi vojne bilo prepovedano nadaljnje delovanje sokolstva). Monografija je bogato opremljena z dokumenti in fotografijami, ki pričajo o veličini dr. Murnika, ki ga na osnovi vseh dejstev lahko poimenujemo za očeta slovenske telesne kulture.