Želje in protislovja: likovno in arhitekturno razstavljanje v Sloveniji 1947–1979

Avtorji

Beti Žerovc (ed)
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Miha Valant (ed)
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Vladimir Vidmar (ed)

Ključne besede:

razstavljanje, likovna umetnost, arhitektura, Slovenija, Jugoslavija, 1947–1979, umetnost, ideologija

Kratka vsebina

Obdobje, ki ga obravnava zbornik Želje in protislovja: likovno in arhitekturno razstavljanje v Sloveniji 1947–1979, zamejujeta razstavi, ki tako z načinom organizacije, vsebinsko usmeritvijo in izborom del kot z odzivom nanju povedno odražata zgodovinsko situacijo svojega časa. Razstava sovjetskih slikarjev (Moderna galerija, 1947) je v Ljubljani gostovala v kratkotrajnem obdobju jugoslovanskega približevanja Sovjetski zvezi na področju umetnosti, ki se v Sloveniji sicer ni izraziteje udejanjilo in se je končalo leta 1948 po izključitvi Jugoslavije iz Informbiroja. Pregledna razstava Slovenska likovna umetnost 19456–1978 (Moderna galerija in Arhitekturni muzej Ljubljana, 1979) je predstavila vsebinsko in slogovno zelo širok spekter arhitekture, oblikovanja in likovne umetnosti, a s specifično predstavitvijo in interpretacijo potrdila modernizem kot vrhunec in najpomembnejši tok slovenske ustvarjalnosti preteklega obdobja.

V tem okviru se zbornik posveča izbranim primerom likovnega in arhitekturnega razstavljanja v luči političnih in družbenih razmer tedanje Jugoslavije ter njenega položaja v svetu. S študijami primerov raziskuje, kaj je v povezavi z razstavljanjem odločilno zaznamovalo umetnost in kulturo obdobja ter kako sta ti področji delovali v odnosu do države: ali sta sledili uradni ideologiji in jo utrjevali ali sta se od nje oddaljevali. Prispevki razmišljajo o tem, kaj so razstave dejansko predstavljale in kako – tako v povezavi z nacionalnimi težnjami posameznih jugoslovanskih narodov in vprašanjem skupne kulturne identitete kot tudi z njeno predstavitvijo navzven, v mednarodnem prostoru. Vpogled v ustroj tega dogajanja v Sloveniji ponuja tudi širše razumevanje razstave kot medija in delovanja umetnostnih institucij. Slednje se v kontekstu hladne vojne razkrijejo kot voljne sodelavke politično-ekonomskih sistemov in prenašalke njihovih ideologij – čeprav ne nujno tistih, ki bi jih pričakovali.

Zbornik je izšel v sozaložništvu Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo in Založbe Univerze v Ljubljani.

Poglavja

  • O željah, protislovjih in razstavljanju umetnosti – uvod
    Beti Žerovc
  • Izmenjava razstav likovne umetnosti med Socialistično republiko Slovenijo in Sovjetsko zvezo
    Katarina Mohar
  • Konstruiranje ideje »arhitektura Jugoslavije« skozi perspektivo dveh povojnih razstav
    Nika Grabar
  • Stanovanje za naše razmere ter Družina in gospodinjstvo
    Razstave vzorčnih stanovanj in njihova vloga pri širjenju novih konceptov bivanja
    Cvetka Požar, Maja Vardjan
  • Skoraj Amerika
    Potujoče razstave iz ZDA v ljubljanski Moderni galeriji med letoma 1953 in 1979
    Vladimir Vidmar
  • Ljubljanski grafični bienale in razstavljanje slovenskih umetnikov na Zahodu
    Primera Zahodne Nemčije in Italije
    Gregor Dražil
  • Pravi naslov za likovne zadeve
    Formiranje likovne zbirke Ljubljanske banke
    Meta Kordiš
  • Likovna zbirka Muzeja narodne osvoboditve LRS / Muzeja ljudske revolucije Slovenije in njeno razstavljanje
    Tina Fortič Jakopič
  • Revolucija v okvirih
    Likovno ustvarjanje in razstavljanje v Jugoslovanski ljudski armadi
    Ivan Smiljanić
  • Zunajevropske zbirke v Goričanah
    Prepleti razstavnih diskurzov
    Tina Palaić

Downloads

Download data is not yet available.
Naslovnica zbornika Želje in protislovja: likovno in arhitekturno razstavljanje v Sloveniji 1947–1979

Prenosi

Izdano

19 March 2026

Podrobnosti o monografski publikaciji

ISBN-13 (15)

978-961-297-774-0

Kako citirati

Žerovc, B., Valant, M., & Vidmar, V. (Eds.). (2026). Želje in protislovja: likovno in arhitekturno razstavljanje v Sloveniji 1947–1979. Založba Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.4312/9789612977740