Vplivi spektralne glasbe na slovensko kompozicijsko ustvarjalnost zadnjih desetletij

Ta razprava želi umestiti spektralno glasbo v kontekst zgodovine novejše slovenske, evropske in svetovne glasbe. Prvi del razprave ponuja vpogled v različne poskuse opredeljevanja pojma in odpira vprašanje razumevanja in vrednotenja tega pojava »od znotraj« (s pozicije francoskih ustvarjalcev in institucij) in »od zunaj« (upoštevajoč mnenja in izkušnje nefrancoskih skladateljev in muzikologov). Nadaljevanje prvega dela ponuja nekaj razmislekov o tistih komponentah glasbe, ki so pomembne za skladatelje, blizu spektralnim idejam: to so barva (timbre), ki nadomešča tradicionalni pojem harmonije, glasbeni čas v odnosu do ritma in forme ter proces transformiranja izhodiščne glasbene geste (ob upoštevanju percepcijskih sposobnosti poslušalca). Ob tem ne gre spregledati vloge, ki sta jo odigrala razvoj elektroakustične glasbe in vključenost računalnika v različne stopnje procesa komponiranja. Ta del razprave zaključuje razmislek o definiciji spektralne glasbe, ki bi dovoljevala enakovredno obravnavanje tako francoskih kot nefrancoskih skladateljev, in sicer na podlagi kompozicijsko-tehničnih in estetskih meril.

Vzniku spektralnih idej naj bi v veliki meri botrovala glasbena realnost desetletij po koncu druge svetovne vojne. V drugem sklopu predstavljeni oris stanja v slovenski glasbeni ustvarjalnosti od konca druge svetovne vojne je izhodišče za razmislek o razlogih za razmeroma izrazito neodzivnost slovenskega prostora na nekatere ustvarjalne tokove v Evropi. Ponuja tudi odgovor na vprašanje, zakaj so se vendarle pojavljali tudi ustvarjalci, pri katerih so vplivi evropskih tendenc jasneje izraženi. Tisti skladatelji, pri katerih je mogoče vsaj deloma zaznati vplive spektralnih idej, so predstavljeni podrobneje. Izhodišče vsake od predstavitev je delo, ki je po oceni skladatelja dovolj blizu obravnavani problematiki in je hkrati dovolj prepoznavno v njegovem opusu. Med temi se izbor osredotoča na dela za simfonični orkester, kar do določene mere olajša vzporejanje. Analize skušajo slediti isti metodologiji, vendar s poudarki na tistih parametrih, ki so zanimivi za definiranje najznačilnejših kompozicijskih postopkov vsakega od skladateljev. Analize in odgovori skladateljev samih na nekatera ključna vprašanja, zastavljena v vprašalniku, omogočajo dovolj objektivno določitev razdalje od središča spektralnega kroga.