Glasbena podoba ljudske pesmi v rokopisnih, tiskanih in zvočnih virih v prvih desetletjih 20. stoletja

Pričujoče delo s pomočjo različnih fragmentarnih pisnih in zvočnih virov osvetli predstavo zvočnosti ljudske pesmi v prvih desetletjih 20. stoletja. Osredotoča se na vprašanje, kakšna je bila podoba ljudske pesmi v okviru zborovske in gramofonske produkcije v razmerju do podobe ljudske pesmi, ki je živela v vsakdanjiku predvsem podeželskega prebivalstva. Avtorica v študiji kot rdečo nit zasleduje eno bistvenih sestavin ljudske pesmi: to je večglasje,kajti temu pojavu ni bilo posvečeno dovolj pozornosti znotraj preteklih etnomuzikoloških raziskav.