Življenje ob meji: Rogaška Slatina in Obsotelje kot jugovzhodna meja nemškega rajha (1941–1945)

Avtorji

Peter Mikša
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Matija Zorn
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti

Ključne besede:

Rogaška Slatina, Obsotelje, jugovzhodna meja, nemški rajh, 1941-1945

Kratka vsebina

Današnja meja med Slovenijo in Hrvaško je bila v času druge svetovne vojne najbolj jugovzhodna meja nemškega rajha. Potek meje med Nemčijo in novoustanovljeno Neodvisno državo Hrvaško so v grobem določili maja 1941 z meddržavnim sporazumom, za določitev meje na terenu pa je bila ustanovljena nemško-hrvaška razmejitvena komisija. Mejo so Nemci zavarovali z žično ograjo in minskimi polji. Na najbolj izpostavljenih mestih so postavili dva metra visoko pleteno ograjo, na vrhu katere je bila bodeča žica. Za njo so po tleh položili dva do tri metre na široko zveriženo bodečo žico. Poleg tega so postavili številne stražne stolpe in bunkerje ter skopali strelne jarke, katerih ostanki so v pokrajini vidni še danes. Na mestih, kjer je bil potreben poseben nadzor, so bile tudi obmejne postojanke. Utrjevanje meje se je začelo oktobra 1942, dodatno pa so jo utrjevali od druge polovice leta 1944. Obrambno linijo so pretežno gradili prisilno mobilizirani krajevni prebivalci in prisilno pripeljani delavci.

Downloads

Download data is not yet available.

Izdano

3 April 2020

Zbirka

Kako citirati

Mikša, P., & Zorn, M. (2020). Življenje ob meji: Rogaška Slatina in Obsotelje kot jugovzhodna meja nemškega rajha (1941–1945): Vol. Historia 33. Založba Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.4312/9789610603139