Kriza kot nevarnost in upanje: etika pandemij, razcvet avtokracij in sanje o avtonomiji v transkulturni perspektivi

Kot pove že naslov te knjige, se avtorica v njej ukvarja s problematiko globalnih kriznih situacij skozi optiko transkulturnih študij. Osrednji motiv pisanja je želja po tem, da bi lahko iz različnih kulturno pogojenih razmislekov o krizi ter sovpadajočih metod, postopkov in ukrepov za njeno reševanje izluščili nekaj splošnih in povsod uporabnih koristi. Pojma krize ne razume v ortodoksnem smislu izključno težavne in problematične situacije. Prej izhaja iz predpostavke o tem, da kriza kot družbeni pojav ni vedno samo nekaj negativnega, temveč je tudi nekaj, kar nas lahko spodbudi k razmišljanju o naših utečenih pogledih na resničnost, o našem vsakdanjem delovanju in predvsem o tem, na kakšen način vidimo sebe in svojo umeščenost v svet.