En krompir, tri države: okupacijske meje na Dolenjskem 1941–1945
Ključne besede:
Slovenija, druga svetovna vojna, demarkacijska črta, prehajanje meje, utrjevanje mejeKratka vsebina
Ko so si Slovenijo med drugo svetovno vojno razdelili štirje okupatorji, je najbolj trpela Dolenjska. Ostale pokrajine so ostale večinoma nerazdeljene in del ozemlja istega okupatorja. Dolenjska pa je bila razdeljena med Nemce, Italijane in Neodvisno državo Hrvaško. Mejo so začrtali Nemci in jo zaradi vojaških, gospodarskih in prometnih razlogov premaknili 10 do 15 kilometrov južno od reke Save. Do junija 1941 so Nemci zasedli tudi nekaj ozemlja onkraj razmejitvene črte. Meje so za domačine pomenile veliko oviro. Za prehod so potrebovali prepustnice. Meje so jih odrezale od služb ali, v primeru kmetov, njihove zemlje. Ta zemlja je bila večinoma neobdelana, ker je bilo prehajanje meje omejeno. Težaven je bil tudi prevoz blaga iz ene države v drugo. Poleg državnih meja so domačine ovirali tudi različni vojaški objekti v okolici.
Publikacija izhaja iz raziskave Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško! Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva, krajše imenovane Okupacijske meje.
Poglavja
-
O okupacijskih mejah na Dolenjskem
-
Hrvati hočejo imeti Novo mestoZgodbe ob okupacijski meji
-
Italijanska zapora meje z Neodvisno državo Hrvaško pod Gorjanci
-
Sovražna razmejitev in zaščita meje na območju Gorjancev
Downloads
Izdano
Zbirka
Kategorije
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
