(Ne)raba razpoložljivih virov na kmetijah v Sloveniji

Sedanja raba razpoložljivih virov (naravni, finančni, človeški) na kmetijah v Sloveniji je pogosto necelovita, kratkoročno naravnana in občasno zelo netrajnostna. Po drugi strani pa nekatere zelo inovativne, trajnostno naravnane kmetijske prakse nakazujejo na zelo intenzivirano rabo raznovrstnih virov kmetij. Monografija se osredotoča na rabo razpoložljivih virov na kmetiji, kot jo določajo zakonsko opredeljene dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Avtorji izpostavljajo prostorsko dimenzijo kmetij oziroma njihovih virov: bralcu je vseskozi v pomoč bogato kartografsko in fotografsko gradivo, za boljše razumevanje problematike so vključili osebne zgodbe intervjuvancev na slovenskih kmetijah z registrirano dopolnilno dejavnostjo. V takšnem mozaiku spoznanj ima zato posebno težo metoda DEXi, ki kot podlaga za večkriterijsko odločanje lahko usmerja tako posameznika kot druge deležnike na področju kmetijstva v smotrno rabo zasebnih in javnih sredstev, katera bodo pripomogla k bolj celoviti in trajnostno naravnani rabi virov kmetij. Rezultati interdisciplinarnega znanstvenoraziskovalnega dela, predstavljeni v monografiji, pomembno prispevajo k teoriji agrarne geografije, geografije turizma, geografije podeželja in regionalnega razvoja ter so uporabni v praksi pri snovanju dolgoročne politike razvoja slovenskega podeželja.