Slovenska književnost in visoka šola: Gradec, Dunaj, Praga, Krakov, Ljubljana (1839–1943)

Podobno kot nekaj drugih avtorjevih del tudi ta monografija zadeva študijsko in intelektualno formacijo slovenskih izobražencev v času Avstro-Ogrske in v prvih desetletjih po njenem razpadu. Novost študije je v tem, da se drugače kot Smolejeve prejšnje objave prvenstveno osredotoči na graško, krakovsko, praško kot tudi na ljubljansko univerzitetno okolje. Tem univerzam in njihovim slovenskim študentom je doslej posvetil manj pozornosti kot dunajski, ki jo sicer upošteva tudi tokrat, a ji ne odreja dominantnega mesta. Delo tako prispeva k bolj uravnoteženi sliki o študijskih poteh slovenskih književnih ustvarjalcev v 19. in v začetku 20. stoletja in pomaga razložiti značilnosti strokovnega in javnega delovanja izbranih osebnosti v nadaljnjih letih in desetletjih, ko je bilo obdobje, ki so ga preživeli na univerzi, za njimi.