Vademecum zborovskega dirigenta: Priročnik za vodenje zbora

Ko razmišljamo o vadenju, se pri tistih, ki imamo za sabo dolgo zborovsko pot, porodijo različne predstave in spomini. Lahko govorimo o popolni vaji, se nanjo lahko pripravimo? Kaj je za to potrebno, kako je taka vaja videti, kakšni občutki jo spremljajo? Thimoty Seelig je v knjigi Popolna vaja (2007) napisal, da je vsaka vaja potovanje oz., še bolje – izlet. Ob razmišljanju o potovanju, poti, se lahko spomnimo tudi reka slovenskega gornika Nejca Zaplotnika, »kdor išče cilj, bo, ko ga bo dosegel, ostal prazen, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi«. Pevska vaja naj bo torej podobna potovanju po poti, ki nas bo napolnjevala, ki jo bomo doživljali v vsej polnosti, ki jo bodo spremljala razna doživetja, podobe novih pokrajin, ljudi, kultur. Novi občutki, nova spoznanja. Pot naj bo zasnovana tako, da jo bodo spremljala pristna doživetja, slike novih, zanimivih zvočnih pokrajin, nova prijateljstva in nove izkušnje.