Ženske, ki študirajo, so nevarne: Izbrani portreti slovenskih intelektualk
Ključne besede:
intelektualke, SlovenkeKratka vsebina
Prve Slovenke so na dunajski univerzi začele študirati že leta 1897, torej je mogoče sklepati, da so bile težave, s katerimi so se soočale, podobne tistim, s katerimi so se morale spoprijeti tudi prve študentke na univerzah v podonavski monarhiji nasploh. To hipotezo potrjujemo na podlagi primerjave med evropskim in avstro-ogrskim družbenim in akademskim kontekstom ter specifično slovenskimi okoliščinami. Obenem nas zanima tudi pomen študentk in intelektualk v kontekstu družbenega razvoja, še posebej pa se ukvarjamo tudi z vprašanjem delovanja izbranih slovenskih intelektualk konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja. Ugotavljamo, da so številne med njimi v slovenski kulturi, znanosti in družbi pustile trajen in neizbrisen pečat.
Poglavja
-
Namesto uvodaO ženskah, ki so sledile svojim sanjam
-
Študentke in intelektualke v zgodovinskem, družbenem, kulturnem in nacionalnem kontekstu zadnjih desetletij Habsburške morarhije
-
Ana Štěrba-Böhm, roj. Jenko (1885–1936), prva slovenska doktorica filozofije
-
Botaničarka Angela Piskernik (1886–1967), prva slovenska doktorica filozofije na Dunaju
-
Milena Perušek (1893–1978), prva slovenska fitopatologinja
-
Ana Mayer Kansky (1895–1962), prva doktorica filozofije na slovenski univerzi
-
Melitta Pivec-Stelè (1894–1973), prva Slovenka z dvema doktoratoma
-
Helena Stupan, roj. Tominšek (1900–1992), prva slovenska arheologinja in univerzitetna predavateljica nemške književnosti
-
Zofka Kveder (1878–1926), prva slovenska poklicna pisateljica in publicistka
-
Ljudmila Poljanec (1874–1948), zavzeta študentka, predana učiteljica in prezrta pesnica
-
Minka Skabernè (1882–1965), ustanoviteljica prve slovenske knjižnice za slepe
-
Povzetki
-
O avtoricah
Downloads
Izdano
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.
