Trojka s filozofske: spisi o Vebru, Bartolu in Jugu

France Veber, najpomembnejši slovenski filozof pred drugo svetovno vojno, je bil tudi utemeljitelj akademskega študija filozofije na novoustanovljeni Filozofski fakulteti ljubljanske univerze ter karizmatičen predavatelj. Bil je mentor pri 23 uspešno zaključenih doktoratih. Večina Vebrovih doktorandov je v slovenskem kulturnem in intelektualnem življenju odigrala pomembno vlogo. Med najvidnejšimi sta bila glede tega Vebrov najljubši študent in učenec Klement Jug, med drugim tudi utemeljitelj slovenskega ekstremnega alpinizma, ter pisatelj Vladimir Bartol, ki je z romanom Alamut ustvaril svetovno literarno uspešnico.

Posamezna poglavja v tej knjigi obravnavajo različne teme, povezane z Vebrovim, Bartolovim in Jugovim delom, še posebej tiste, ki so na presečišču njihovega delovanja. Ukvarjajo se z mitom o Jugu kot izjemnem filozofu; z njegovo etiko – to je zasnoval kot nekakšno kritiko oziroma nasprotje Vebrovi – v primerjavi s Schelerjevo; s filozofsko polemiko med Vebrom in Bartolom, ki se je začela ob Bartolovem doktoratu, nadaljevala pa se je še ob drugih priložnostih; z navzočnostjo Vebrove filozofije (in osebnosti) v Bartolovem literarnem opusu; s protiženskimi stališči v Bartolovi krajši prozi, ki jih je vsaj delno sooblikoval Jugov vpliv; in z vprašanjem o Bartolovem družbenem angažmaju. Gledano v celoti, ponuja knjiga uvid v pomemben del slovenske duhovne zgodovine med obema vojnama.