Humanizem v transkulturni perspektivi: primer Kitajske

Pričujoča knjiga poskuša predstaviti tiste vidike človeškosti in humanizma, ki so nastali v nedrju kitajske, zlasti konfucijanske idejne oziroma kulturne tradicije. Pri tem izhaja zlasti iz staroveške zgodovine in raziskuje predvsem klasične vire in material. Kot osnovo sinteze oziroma »sublacije«, ki jo avtorica predstavi v metodološkem uvodu kot osrednjo metodo kontrastne analize, na osnovi katere je bila ta študija napisana, pa poskuša v njej predstaviti tudi tiste vidike sodobnih kitajskih teorij človečnosti in subjektnosti, ki so nastali v dialogu s to starokitajsko idejno zgodovino na eni in modernimi evropskimi diskurzi humanizma na drugi strani.