Meritokracija: zgodba o regulativni ideji našega časa

Avtorji

Veronika Tašner
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta

Ključne besede:

meritokracija, edukacijska meritokracija, kritika meritokracije, enakost, pravičnost

Kratka vsebina

V začetnih poglavjih dela, ki je pred vami, smo analizirali družbene pogoje, ki so bistveno prispevali k vzniku in vzponu meritokracije kot prevladujoče racionalnosti. Dokazovali smo, da je skozi zadnja tri stoletja predrugačila, prevrednotila ter na splošno pomembno določala način dojemanja sveta in življenja posameznikov in posameznic v zahodnih družbah. Hkrati smo ugotavljali, da njen položaj v družbi ohranjajo politiki, učiteljstvo, starši in predstavniki drugih javnosti. Uspeh osnovne ideje meritokracije, nagrajevanje posameznika oziroma posameznice glede na njegove, njene sposobnosti in trud smo v pomembnem delu pripisali njenemu ujemanju z dvojčkom demokracija in tržno gospodarstvo. Demokracija namreč stavi na svobodo in enake formalne možnosti za vse ter oboje v precejšnji meri tudi omogoča; razmah mezdnega dela in tržnih mehanizmov pa po drugi strani terja izkoristek vseh mogočih nacionalnih in globalnih potencialov »človeškega kapitala«. Tematizirali smo Youngov inovativni zapis meritokratskega kriterija v obliki formule »trud + IQ prinaša zaslužnost« (1958) in dokazovali, da se ključna elementa v zapisu nista znašla po naključju.

Downloads

Download data is not yet available.

Izdano

12 October 2023

Podrobnosti o formatu publikacije na voljo: PDF

PDF

ISBN-13 (15)

978-961-297-163-2

Kako citirati

Tašner, V. (2023). Meritokracija: zgodba o regulativni ideji našega časa. Založba Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.4312/9789612971632