Meditacije o smrti: Načini soočanja z minljivostjo v budizmu theravāda in vplivi na šolo kagyu

Prispevek uvodoma osvetli različne vidike pojmovanja smrti v zgodnjem indijskem budizmu theravāda in oriše na prvi pogled paradoksalen status smrti, ki je bila na eni strani opredeljena kot izvir najrazličnejših človekovih stisk, po drugi pa kot najbistvenejši del soterioloških stra­tegij premagovanja vseh tegob. V prvem poglavju na kratko oriše Buddhovo soočenje z lastno minljivostjo in načine preseganja strahu pred smrtjo, ki so predstavljeni v številnih besedilih zgodnjega budizma, medtem ko se drugo poglavje posveti natančnejši razdelavi dveh temelj­nih meditacij o smrti, maraṇasati in asubhabhāvana, ki ne osmišljata le neizbežnosti smrti in njene absolutne dokončnosti, ampak življenje samo. Razprava v tretjem poglavju je pripra­vljena na osnovi študija izbranih besedil iz palijskega kanona in Buddhaghosevih interpretacij v delu Visuddhimagga, ki predstavlja sistematizacijo najzgodnejših budističnih meditacijskih metod kultivacije poglabljanja zavedanja minljivosti. V zadnjem delu prispevek naslovi po­men omenjenih soterioloških metod v kontekstu puščavniške tradicije v budizmu vajrayāna in iz nje izhajajoče šole kagyu.