»To vem ob reki Hao«: ādarśanajñāna ali o umetnosti spoznanja

V prispevku bo na ozadju izbranih zenbudističnih, daoističnih, nekaterih filozofskih in umetniških izhodišč ter tem fenomenološko razgrnjen specifični problem spoznanja kot forme člo­vekovega potencialnega samoomejevanja in samoosvobajanja. Tak pristop bo narekoval tudi nekatere primerjave med azijskimi in evro-ameriškimi epistemološkimi modeli in dilemami (subjekt-objekt, noetično-konativno, simbolno-metasimbolno itd.) ter nujnost njihove kritič­ne presoje z vidika razsežnosti njihovih spoznavnih zmožnosti. Posebne pozornosti bo pri tem deležen »koncept« ādarśanajñāna kot ustvarjalno umetniški način spoznanja, ki v svoji radikalnosti, ki nikakor ni omejena le na zahodno tradicijo, spodkopava tradicionalne vzorce spoznanja in hkrati odpira brezna njegovih emancipatoričnih zmožnosti.