Budizem in svobodna volja

Buddha v svojih učenjih ni uporabljal pojma svobodna volja, zato se postavlja vprašanje, ali je o problemu svobodne volje, kot ga pozna zahodna filozofija, smiselno govoriti tudi v okviru budistične tradicije. Poleg tega se budizem osredotoča predvsem na praktični vidik, tj. na tisto, kar prispeva k osvoboditvi od trpljenja in vodi k razsvetljenju. Pomemben je namreč soteriološki moment, ne pa teoretska, metafizična razprava. V članku vseeno posku­šam pokazati, da razprave v budističnih šolah kljub temu ponujajo razmišljanja, ki jih lahko vzporejamo z razpravami o svobodni volji. Buddha je zavračal neizogibnost in tako bi lahko izločili trdi determinizem in fatalizem. Postavlja pa se vprašanje, ali v budizmu lahko govo­rimo o avtonomiji oz. svobodni volji. Kako naj razumemo to, da imamo na konvencionalni ravni določeno mero izbire ali nadzora nad dejanji (kar bi ustrezalo vsaj šibkemu pojmovanju svobodne volje), hkrati s sprejemanjem nauka o ne-jazu, ki zanika, da obstaja avtonomen dejavnik (akter), ki povzroča dejanja?