Nekonferenca

Nekonferenca je neformalna, sodelovalna oblika strokovnega dogodka, pri kateri vsebino in potek sooblikujejo udeleženci sami. Metoda izhaja iz tehnologije odprtega prostora (OST), ki jo je razvil Harrison Owen, prvič pa je bila kot »unconference« poimeno­vana leta 2003. Ključna prednost nekonference je večja avtonomija in aktivnost udeležencev, ki s soudeležbo zagotavljajo večjo relevantnost razprav ter spodbujajo ustvarjalnost, kolektivno učenje in mreženje. Raziskave kažejo, da udeleženci nekonferenc poročajo o višji motivaciji, večjem občutku profesionalnosti in boljšem prenosu znanja kot pri tra­dicionalnih konferencah. Med prednostmi so izpostavljeni sproščeno okolje, prilagodljivost in večja povezanost, med izzivi pa pomanjkanje strukture, težja vključitev začetnikov in tveganje prevlade posamezni­kov v diskusijah. Uspešna izvedba zahteva premišljeno načrtovanje pro­stora, logistike in podpore, ob tem pa psiholog igra pomembno vlogo pri spodbujanju pozitivne dinamike in ustvarjanju spodbudnega oko­lja. Nekonferenca je posebej primerna za hitro spreminjajoče se, kom­pleksne teme ter spodbuja inovativno, odprto in interdisciplinarno re­ševanje problemov.