Notranji odnosi z javnostmi

Za delovne organizacije so ravno zaposleni v organizaciji ena iz­med ključnih javnosti. Čeprav je notranja komunikacija pomem­ben del poslovanja vseh delovnih organizacij, le majhen delež za­poslenih meni, da njihovi vodje učinkovito komunicirajo s preostalimi člani organizacije.

Dobro upravljani notranji odnosi z javnostmi se povezujejo z mnogo pozitivnimi izidi, vse od višje zavzetosti zaposlenih in generiranega so­cialnega kapitala do boljših rezultatov ter nižjih stroškov. Metodo upo­rabljamo, ko želimo navdihniti, obveščati, poučevati, spodbuditi akcijo, sprejemati odločitve in sodelovati. Vedeti moramo, zakaj nekaj komu­niciramo ter kakšna sta najprimernejša čas in način za to, zato moramo biti premišljeni in usposobljeni.

Metodo izvedemo tako, da najprej jasno definiramo razlog za obstoj delovne organizacije. Nato analiziramo sporočila, ki jih komuniciramo znotraj delovne organizacije, in preverimo, kaj je bil namen vsakega iz­med njih. V večini primerov naj bi bil namen sporočila skladen z glav­nim ciljem organizacije, manjši delež sporočil pa ima seveda lahko tudi drugačen namen (npr. v primarno ustvarjalnem delovnem okolju bo ne­kaj sporočil namenjenih tudi spodbujanju optimizacije, organiziranju). Nato ocenimo kakovost sporočil z vidika vsebine, frekvence in primer­nosti komunikacije. Po analizi sporočil svojo prihodnjo komunikacijo prilagodimo na način, da bo bolj usklajena s cilji organizacije.

Za komunikacijo lahko uporabimo različna sredstva, ki se v grobem delijo na pisna in ustna, poznamo jih pa v klasičnih papirnih in spletnih oblikah ter v obliki aplikacij in video materialov. Ob komuniciranju mo­ramo biti izredno tenkočutni, saj nikoli ne komuniciramo le vsebine, ki smo jo želeli sporočiti, ampak še veliko več – četudi se tega ne zavedamo.