Razbremenilni pogovor

Travmatični dogodek je vsaka situacija, v kateri posameznik doživi grožnjo svojemu ali tujemu življenju oziroma fizični in/ali čustve­ni varnosti (Cvetek, 2009). Po izkušnji takšnega dogodka se ljudje soočajo z različnimi psihičnimi, telesnimi in socialnimi posledicami. S travmatičnimi oz. kriznimi dogodki se srečujemo v različnih delovnih or­ganizacijah (Štirn in Poštuvan, 2020). Pri poklicih, kjer je izpostavljenost kriznim oz. travmatičnim dogodkom precej velika (gasilci, policisti, neka­tero zdravstveno osebje, reševalci ipd.), je še posebej pomembna ustrezna psihološka pomoč, ki temelji na treh stopnjah. Na prvi si lahko ob znakih stresa posameznik pomaga sam na več načinov, npr. z dihalnimi tehnikami, pogovorom z družino ali prijatelji in različnimi prostočasnimi dejavnostmi. Na drugi stopnji pa lahko delavec dobi pomoč v svoji delov­ni organizaciji. Izvede se razbremenilni pogovor (angl. defusing), ki poteka individualno ali skupinsko, takoj po kriznem dogodku oz. pred odhodom domov, in je usmerjen na neposredno doživljanje stresa kot posledice posredovanja ob kriznem dogodku. Posamezniku se omogoči, da pove, kaj se je zgodilo in kako se je odzval. Udeleženci so seznanjeni tudi s tem, kakšen je normalen stresni odziv ljudi na krizne dogodke in kakšne obli­ke pomoči so mogoče. Pogovor vodi zaupnik oz. strokovnjak s področja kriznih intervencij, ki je za izvajanje razbremenilnega pogovora ustrezno usposobljen. Ta oceni tudi, ali je nujna še dodatna pomoč zunaj delovne organizacije, ki je značilna za tretjo stopnjo psihološke pomoči (Lavrič, 2011; Lavrič in Štirn, 2016).