Jezik kot prostor boja: Filozofija emancipacije žensk skozi jezikovne prakse

Članek se opira na področje feministične filozofije jezika in obravnava jezik kot ontološki pogoj subjektivnosti ter kot prostor družbenega boja. Osredotoča se na razmerje med je­zikom, bitjo in močjo ter analizira, kako specifične jezikovne prakse (med drugim tiste, ki ženske izključujejo ali utišajo) reproducirajo razmerja moči. Predstavi tudi emancipatorni potencial jezika, ki se uresničuje prek feminističnih intervencij v diskurz, ter nakaže mo­žnosti za preoblikovanje subjektivnosti in skupnosti skozi transformacijo jezikovnih praks.