Vedenje, povezano z zdravjem, in osebnostne predispozicije kot dejavniki dolgega covida pri odraslih v Sloveniji po prebolelem covidu-19

Poglavje obravnava vedenja, povezana z zdravjem, in osebnostne predispozicije kot dejavnike dolgega covida pri odraslih v Sloveniji. Izhaja iz ugotovitve, da dolgi covid ni enakomerno porazdeljen v populaciji, temveč se povezuje z več skupinami dejavnikov, katerih vloga pa v dosedanji literaturi ni vedno enoznačna. V prvem delu poglavje povzema predhodne raziskave o povezanosti dolgega covida s telesno aktivnostjo, indeksom telesne mase in kajenjem ter zdravstveno anksioznostjo in osebnostno prožnostjo. Empirični del temelji na slovenski raziskavi odraslih, ki so poročali o okužbi z virusom SARS-CoV-2. Udeleženci so bili razvrščeni v tri skupine: brez dolgega covida, s prebolelim dolgim covidom in s trenutno trajajočim dolgim covidom. Bivariatne analize so pokazale, da sta bili z dolgim covidom povezani zdravstvena anksioznost in osebnostna prožnost, medtem ko so bile povezave z dejavniki življenjskega sloga manj jasne. V skupnem multinominalnem regresijskem modelu se je ob kontroli demografskih spremenljivk pri primerjavi oseb s prebolelim dolgim covidom z osebami brez dolgega covida kot značilen napovednik pokazala le višja zdravstvena anksioznost. Pri trenutno trajajočem dolgem covidu pa sta bili z večjo verjetnostjo tega izida povezani višja zdravstvena anksioznost in previsoka telesna teža, medtem ko je bila višja osebnostna prožnost povezana z manjšo verjetnostjo trajajočih težav. Rezultat glede telesne aktivnosti je bil v nasprotju z izhodiščno hipotezo, saj je bila večja verjetnost še trajajočega dolgega covida ugotovljena pri telesno dejavnejših udeležencih, kar v poglavju razlagamo previdno, tudi z možnostjo razlik v zaznavanju in poročanju funkcionalnih omejitev. Sklepamo, da dolgega covida ni mogoče razumeti kot posledico enega samega dejavnika, temveč kot stanje, ki ga sooblikuje preplet telesnih, vedenjskih in psiholoških dejavnikov. Posebej pomembni so osebnostni dejavniki, saj zdravstvena anksioznost in osebnostna prožnost opozarjata na pomen psiholoških procesov pri razumevanju zaznanega bremena in poteka postcovidnih težav.