Prevodni tokovi v evropskem knjižnem prostoru: Primerjalna analiza strukture izvornih jezikov prevodov (2014–2024)

V besedilu analiziramo vlogo prevodov v evropskem knjižnem prostoru s poudarkom na razmerju med domačo produkcijo in prevodi ter na strukturi izvornih jezikov pre­vodov. Posebno pozornost namenjamo položaju angleščine kot dominantnega jezika ter vlogi velikih evropskih jezikov in slovenščine kot jezika z manjšim številom go­vorcev. Raziskava temelji na analizi podatkov nacionalnih bibliografij šestih evropskih knjižnih trgov (Švedska, Slovenija, Katalonija, Bolgarija, Hrvaška in Španija) za ob­dobje 2014–2024. Podatki, zbrani na podlagi sistema obveznega izvoda, so bili ana­lizirani z uporabo primerjalne in deskriptivne statistične metode. Izračunani so bili deleži prevodne literature in deleži posameznih izvornih jezikov prevodov. Rezultati kažejo, da delež prevodne literature ostaja stabilen in je višji v manjših jezikovnih oko­ljih. Angleščina izrazito prevladuje kot izvorni jezik prevodov, saj v večini analizira­nih držav predstavlja več kot polovico vseh prevodov. Drugi evropski jeziki z velikim številom govorcev, predvsem francoščina in nemščina, imajo kot izvorni jezik prevo­dov stabilno, a bistveno manjšo vlogo, medtem ko je slovenščina v tej vlogi izjemno omejena. Raziskava temelji na podatkih nacionalnih bibliografij, ki vključujejo tudi nekomercialne publikacije in ne zajemajo digitalne produkcije. Dodatno omejitev predstavljajo razlike v metodologiji zbiranja podatkov med državami in nepopolnost podatkov za najnovejša leta. Raziskava ponuja primerjalni vpogled v strukturo knji­žnih prevodov na evropskih knjižnih trgih in potrjuje hierarhično naravo prevodnega sistema. Prispeva k razumevanju položaja manjših jezikov ter lahko služi kot podlaga za oblikovanje kulturnih in založniških politik.