Kratka zgodba kot pripovedni model digitalnih iger pobega

Digitalne igre pobega se v zadnjih letih uveljavljajo kot učinkovito pedagoško orod­je, saj zaradi interaktivne in problemsko zasnovane strukture odgovarjajo na potrebe sodobnih generacij učencev. Osrednji element tovrstnih aktivnosti je zgodba, ki za doseganje didaktičnega učinka sledi določenim pripovednim zakonitostim. Čeprav ti elementi spominjajo na sestavine kratke zgodbe, digitalne igre pobega združujejo pripovedne in igralne mehanike na način, ki presega tradicionalne literarne modele, zato njihova struktura ni povsem neposredno primerljiva. Z namenom identifikacije stičnih točk obeh vrst pripovedovanja smo zasnovali raziskavo, ki je problematiko obravnavala dvoplastno. V teoretičnem delu smo na podlagi ugotovitev Andreja Bla­tnika (2010, 2016, 2020, 2024) opredelili temeljne značilnosti kratke zgodbe ter jih primerjali z igralnimi in pripovednimi elementi iger pobega, kot jih obravnava stro­kovna literatura. Na tej osnovi smo oblikovali kodirno shemo in v maju 2026 izvedli eksplorativno analizo manjšega nabora digitalnih iger pobega, ustvarjenih v Google Obrazcih. Namen analize je bil identificirati njihove osrednje značilnosti in preveriti, v kolikšni meri njihove pripovedne strukture sovpadajo z elementi kratke zgodbe. Re­zultati kažejo, da digitalne igre pobega v veliki meri sledijo klasični pripovedni struk­turi kratke zgodbe. Njihova posebnost pa se kaže predvsem v drugoosebni perspektivi, interaktivnosti in možnosti več zaključkov, kar pripoved nadgrajuje v sodelovalno in razvejeno pripovedno izkušnjo.