Afektivna materialnost knjig v vsakdanjem življenju: Izsledki bralnih pogovorov

Prispevek se osredotoča na različne vloge, ki jih knjige igrajo v vsakdanjem življenju in ki niso vezane zgolj na branje kot tako, pač pa na samo materialno prisotnost knjig in t. i. »nebralne« rabe knjig. Temelji na izsledkih individualnih polstrukturiranih inter­vjujev oziroma t. i. bralnih pogovorov z ljudmi, ki so se bili pripravljeni pogovarjati o svojih bralnih navadah, o tem, kako se njihovo branje umešča v čas in prostor in kako se udejanja skozi različne vrste ritualov. Osredotoča se predvsem na ugotovitve, ki se navezujejo na afektivno materialnost knjig, tj. na to, kako knjige kot objekti vzbujajo občutke, telesne odzive in spomine, in na branje kot telesno potrebo po ritualu. Nekaj pozornosti nameni metodologiji in analizi raziskovalnega procesa, pa tudi različnim konceptualizacijam s knjigami povezanega vedenja, predvsem v kontekstu antropo­loških študij. Medijske študije, ki se sicer pogosto lotevajo teme vsakdanjega življenja v povezavi z medijskimi rabami in praksami, branja, čeprav tudi sodi mednje, v tem kontekstu namreč skorajda ne obravnavajo. Celo digitalizacija, ki nam je omogočila, da beremo kjerkoli in kadarkoli, mu znotraj medijskih študij ni zagotovila vidnejšega mesta. Zdi se, da medijske študije sodobne oblike branja, ki jih uveljavljajo zaslon­ske digitalne naprave, obravnavajo bolj v sklopu novih načinov omreženega bivanja in komunikacije, ne pa zares kot branje. Po drugi strani je pri preučevanju branja prav digitalizacija osvežila zanimanje za materialne specifike bralnega vedenja in za predmetnost knjige, na kar se navezuje tudi naša raziskovalna radovednost. Prispevek usmerja pozornost na pogosto spregledane odnose s knjigami in pokaže, da imajo tudi ti svoje učinke.