Medicinska antropologija z območja nekdanje Jugoslavije: mednarodni simpozij
Ključne besede:
javno zdravje, javno zdravstvo, porod, poporodna oskrba, komunikacija v zdravstvenih ustanovah, pandemija covida-19Kratka vsebina
Razvoj medicinske antropologije na Balkanu, posebno na območju nekdanje Jugoslavije, je potekal kot svojevrsten odziv na družbeno-politične transformacije te regije, ki so bile značilne za postsocialistično obdobje. Vse od začetkov medicinske antropologije na Balkanu je nanjo vplivala zapuščina socialne medicine ter načelo univerzalno dostopnega zdravstvenega varstva, ki je bilo stalnica petdesetletnega socialističnega obdobja, v katerem se je poudarjalo zdravje kot socialno pravico in preučevalo, kako kulturni, ekonomski in politični konteksti oblikujejo dostop do zdravstvenega varstva in posameznikovo zdravje. S padcem socializma se je to področje prilagodilo raziskovanju novih vprašanj, ki izhajajo iz hitre privatizacije, neenakosti v zdravstvu in pluralizacije zdravstvenih praks. Raziskovalce in raziskovalke so vse bolj zanimale napetosti med tradicionalnimi praksami zdravljenja in sodobnimi zdravstvenimi sistemi, pa tudi učinki reform zdravstvenega varstva in ekonomskih razlik na zdravstveno stanje prebivalstva. Kljub vplivu teoretičnih okvirov zahodne antropologije je medicinska antropologija na Balkanu ohranila svojevrstne pristope, ki se osredotočajo na vprašanja dostopnosti in enakosti, hkrati pa obravnavajo edinstvene kulturne dinamike, ki oblikujejo regionalno specifične oblike iskanja zdravstvene pomoči.
Downloads
Prenosi
Najavljeno
Kategorije
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 mednarodno licenco.