Otroštvo kot grenkoba v poeziji Hannah Koselj Marušič in Veronike Razpotnik

Prispevek želi prikazati otroštvo skozi oči subjektk v poeziji Hannah Koselj Marušič in Veronike Razpotnik. Poezija obeh se dotika destruktivnosti, raztelesenja, nasilja in eskapizmov odraslih. Pogosta sta čustvena pogojenost in nasilje, ki ga odrasli – starši – izvajajo nad svojimi otroki. Primarna družina ne pomeni zavetja in varnosti, temveč številne odklonskosti, ki jih subjektki kažeta v odrasli dobi. Razkroj podobe družine je torej v obravnavani poeziji zelo nazoren. Gre za samopoškodovanje pesniških subjektk in poškodovanje drugih v odrasli dobi, obenem pa gre za velik klic po pomoči in ljubezni. Obravnavana poezija se pri obeh pesnicah dotika čustvovanja, pri čemer imajo veliko vlogo nefunkcionalna primarna družina in medosebni odnosi, ki vplivajo na dojemanje telesa. Velika silnica pri tem je v obravnavanih pesniških zbirkah tudi erotika ter njeno dojemanje in pojmovanje v odrasli dobi.