Družbena omrežja – učinkovito orodje za delodajalce ali ovira za iskalce zaposlitve?

V kontekstu rastočega pomena digitalizacije in vse večje uporabe druž­benih omrežij postaja digitalni odtis posameznika dodaten vir informacij, ki ga kadroviki lahko uporabljajo pri zaposlovanju. Namen študije je bil raziskati pomen in rabo digitalnega odtisa, zlasti družbenih omrežij in njihovih specifič­nih elementov, med slovenskimi kadroviki pri izbiri novih zaposlenih. V razi­skavi z mešano metodo je pri zbiranju kvantitativnih podatkov sodelovalo 52 kadrovikov (85 % žensk, 75 % zasebni sektor, s povprečno starostjo 41 let), pri zbiranju kvalitativnih pa 27. Rezultati so pokazali, da večina kadrovikov vsaj občasno uporablja družbena omrežja za selekcijo kadra, najpogosteje pred prvim povabilom kandidata na srečanje ali v procesu testiranja. Ton, jezik in vsebina objav ter komentarji kandidata so bili ocenjeni kot najpomembnejši dejavniki za selekcijo. Primerjava profesionalnih in drugih družbenih omrežij je pokazala, da je za iskalce zaposlitve pomembno, da si ustvarijo profil na LinkedInu in skrbijo za svojo profesionalno podobo tudi drugje, še posebej ker se v praksi infor­macije pridobljene z družbenih omrežij pogosteje uporabijo za izločitev kandi­datov kot njihovo ohranitev. Kadroviki pri rabi družbenih omrežij za selekcijo prepoznavajo tako prednosti kot tudi pomanjkljivosti in svetujejo kandidatom, da pred iskanjem zaposlitve pregledajo svoja družbena omrežja, da se izognejo potencialnim negativnim posledicam. Zaključimo lahko, da so družbena omrež­ja ob premišljeni rabi lahko koristno orodje pri zaposlovanju tako za iskalce za­poslitve kot tudi za delodajalce.