Vloga in razvoj bralne kulture v knjižničarstvu: bralna kultura vodij knjižnic ter modela profesionalnega razvoja in longitudinalnega raziskovanja

Znanstvena monografija Vloga bralne kulture v knjižničarstv: Bralna kultura vodij knjižnic ter modela profesionalnega razvoja in longitudinalnega raziskovanja v sredi­šče zanimanja in raziskovanja postavlja vprašanje bralne kulture in bralnih navad vod­stev slovenskih knjižnic ter nadaljnje korake. Publikacija, ki dopolnjuje monografijo z naslovom Bralna kultura v knjižničnem prostoru: razmisleki o poti od knjižničarja prostočasnega bralca do knjižničarja profesionalnega bralca, zapolnjuje vrzel pomanj­kanja znanstvene in strokovne literature z obravnavo bralne kulture in bralnih navad pri strokovnjakih, ki so v širši javnosti prepoznani kot nosilci dejavnosti za vzposta­vljanje in krepitev bralne kulture in bralne pismenosti v družbi, k čimer prispevajo tudi s svojo vodstveno vlogo. Skozi pet poglavij obravnava dva vsebinska sklopa, ki ju tudi nacionalna strategija za bralno pismenost povezuje pod pojmom bralna kultura: bralno motivacijo in bralne navade,. Oboje pa prenaša v slovenski prostor in na po­dročje knjižničarstva, z osredinjenjem na knjižničarju oziroma zlasti vodji knjižnice kot profesionalnem bralcu – čeprav je to pogosto ena in ista oseba. V posameznih poglavjih analizira bralno kulturo in bralne navade vodstvenih delavcev v knjižnicah (pri tem poveže rezultate direktorjev splošnih knjižnic in vodij visokošolskih knjižnic) ter predstavi značilnosti bralne kulture in bralnih navad direktorjev splošnih knjižnic. Ob tem opozori tudi na nekatere pomanjkljivosti in vrzeli razpoložljivih podatkov o populacijah raziskave ter na izzive, vezane na vodenje v visokošolskih knjižnicah. Em­pirični podatki, vezani na bralno kulturo in bralne navade knjižničnih strokovnjakov in vodij knjižnic, so bili zbrani v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah. V raziskavi smo zajeli 58-odstotni delež populacije vodstvenih delavcev knjižnic; posa­mezni deleži v podpopulacijah se nekoliko razlikujejo. Ključna ugotovitev monografi­je poudarja razmerje med bralcem v prostem času in profesionalnim bralcem oziroma med čustvenim in vrednotnim odnosom do branja. V drugem delu monografija prina­ša svoj osrednji znanstveni prispevek, ki izhaja iz rezultatov raziskave, predstavljenih v predhodni ter tej publikaciji: dva modela, ki imata tudi aplikativno naravo in s kate­rima avtorji predlagajo in želijo spodbuditi profesionalni razvoj v knjižničarstvu. Prvi je model profesionalnega razvoja knjižničarja bralca za kakovostno strokovno delo v slovenskih knjižnicah, drugi pa model za longitudinalno proučevanje bralne kulture in bralnih navad knjižničarjev. V sklepnem poglavju je podana sinteza vseh ugotovitev.