»Trka nam Francoz na vrata«: Prihod vojske francoske republike in okupacija slovenskih dežel leta 1797

Ko je leta 1797 postal prihod francoske vojske le še vprašanje časa, je med prebivalstvom habsburških dežel zavladal izjemno velik strah. Vojna je, skupaj s tedaj več let trajajočo protifrancosko propagando, številne prebivalcev avstrij­skih dežel pognala v beg; umikali so se proti severu, na Hrvaško, nekateri tudi v bližnje hribe. Poveljniki francoske vojske so prebivalstvo mirili in sporočali, da so jih zavajali, ko so jih – Francoze – predstavljali kot »krvi željne tirane«, da zagotavljajo varnost tako premoženja in oseb, ter da ne nameravajo spremi­njati navad in vere. In res je kratka okupacija avstrijskih dežel večinoma minila brez večjih pretresov v družbi. Ko so vojaki republike korakali po avstrijskih mestih, so poveljniška oznanila in oklici v glavi res nosili gesli »svoboda« in »enakost«, a tedaj so bili pred ideali revolucije v ospredju že drugi interesi. Slednje je potrjevala tudi delitev ozemelj in vplivnih območji med Francijo in Avstrijo, sklenjena z jesenskim mirom v Campo Formiu, ki pa se je izkazal le za nekoliko daljše premirje. Naslednjič, ko so francoske čete vkorakale v slo­venske dežele, je bilo to pod cesarskim grbom.