Prehodi od izobraževanja na trg dela: poskusi vstopanja v poklice blaginje in vključevanja na (trans)nacionalni trg dela

Znanstvena monografija je plod večletne raziskave o procesu prehoda od izobraževanja na trg dela. Pri tem se je osredotočila na tiste, ki vstopajo v nacionalno regulirane poklice znotraj dejavnosti vzgoje in izobraževanja ter socialnega varstva v Sloveniji ali na širšem trgu EU. Prehode raziskuje s perspektive generacij, ki so vstopale na trg dela v kontekstu posledic globalne ekonomske krize, ki je izbruhnila leta 2008 in v naslednjih letih ustvarila dodatne pritiske na slovensko državo blaginje ter s tem popolnoma destabilizirala tradicionalne prehode od izobraževanja na trg dela. Izsledki raziskave razkrivajo dolgotrajno prekarizacijo, nevidno delo, tranzicijsko učenje in tveganja, ki jih študenti, brezposelni diplomanti in prekarni začetniki prevzemajo nase v procesu vstopanja na trg dela in iskanja trajne in varne zaposlitve na slovenskem ali na širšem trgu dela EU. Ta dolgotrajna prekarizacija onemogoča načrtovanje karierne in življenjske poti, povzroča naključno usmerjanje v poklic na podlagi prekarnih okoliščin in trenutno dostopnih vstopnih zaposlitev/shem, izseljevanje ter čakanjstvo, ki posledično zavira in zamika vstop v družbeno odraslost ter poglablja razredne ter migracijske zaostanke in intersekcijske neenakosti. Prav tako pa te neugodne strukturne okoliščine spodbujajo tudi kolektivno tranzicijsko učenje, na podlagi katerega se razvija kritična pismenost o strukturnih neenakostih, gradi skupnost nevidnih in izključenih posameznikov in (samo)organizacija za odpravljanje teh neenakosti.

Kaj o monografiji pravijo recenzenti:

»Avtorica prikaže prekarizacijo kot spodbujano s strani mednarodnih EU in nacionalnih politik, a hkrati tudi kot ne načrtovan izid številnih strategij in taktik mladih ljudi, ki poskušajo investirati v svoja znanja, zato da bi našli delo, ustvarjali kariero in lastno prihodnost. Avtorica razkriva številna neskladja in vrzeli, relevantno manevrira med strukturno pogojenostjo in aktivnostjo mladih, od posameznih strategij in taktik do političnega potenciala kolektivnega tranzicijskega učenja z razvojem kritične pismenosti in samoorganiziranja politične skupnosti« dr. Nina Vodopivec (iz recenzije)

»Kakovost zbrane empirije presega vsako raziskavo, ki je bila doslej narejena v slovenskem jeziku v zvezi z istim predmetom raziskovanja. Podobno velja tudi za nekatere od pomembnih ugotovitev, na primer: kritika shem subvencioniranja z naslova "aktivne politike zaposlovanja" (APZ), ki je pri nas eden od najpomembnejših in problematičnih modelov erozije socialne politike v neoliberalni smeri prilagajanja na t. i. "socialno-naložbeno državo".« dr. Srečo Dragoš (iz recenzije)