Digitalno pripovedovanje

Digitalno pripovedovanje (angl. digital storytelling) je metoda, ki združuje pripovedno in digitalno vsebino ter jo opredeljujemo kot pripovedovanje zgodb z uporabo različnih digitalnih tehno­logij, ki so lahko zastopane v obliki avdia, videa, animacij ali grafične vizualizacije in so namenjene komuniciranju izbranega sporočila ozi­roma ideje. Temelji na predpostavki, da bo prenos ideje v takšni obliki učinkovitejši, ker bo zgodba pri naslovniku sprožila pripovedno potopi­tev. Gre za proces, ki pri naslovniku povzroči čustveni, kognitivni in ve­denjski odziv ter prek delovanja empatije in zaradi človekove potrebe po osmišljanju in interpretiranju vhodnih podatkov pomembno vpliva na njegova dejanja. Proces uporabe metode lahko v grobem razdelimo na faze razmisleka in refleksije, pisanja, dodajanja digitalnih kompo­nent ter deljenja oziroma objave izdelka. Uporabo metode lahko zasle­dimo v trženju, na področju izobraževanja zaposlenih, kot potencialno zelo primerna se izkazuje tudi pri delu z manjšinami (npr. delavci imi­granti), saj lahko prek spoznavanja avtorjeve zgodbe pozitivno pripo­more tudi h grajenju skupnosti. Ker gre za znanstveno manj pokrito področje, ki obenem vključuje hitro razvijajoča se digitalna orodja, je za kakovostnejšo rabo metode ključno njeno raziskovanje, zlasti z vi­dika razumevanja individualno in situacijsko specifičnih dejavnikov, ki bistveno vplivajo na njeno učinkovitost.