Kraška pokrajina in čustva v pesništvu Srečka Kosovela

Prispevek skozi geopolitično in geoekološko prizmo analizira impresionistične pesmi Srečka Kosovela (1904–1926), ki jih je navdihnila njegova domača kraška pokrajina. Kras, kot ga je doživljal pesnik, je bil ravno v fazi preoblikovanja. V medvojnem času je bil pod italijansko okupacijo mejno ozemlje, katerega pokrajino so močno spreminjali črni bori kot posledica politike pogozdovanja. Kras se je Kosovelu razkril hkrati kot »tuja domovina« in »domača tujina«, iz te izkušnje liminalnosti pa je vzniknila poetika, ki v temelju oblikuje njegove kraške pesmi.