Odprte sociološke agende – globalizacija, demokracija in intelektualci

Avtor se v knjigi zavzema za bolj robustno analitično, spoznavno in teoretično razumevanje na področju sociološkega raziskovanja globalizacije. Sociologija je v tem pogledu naredila nekaj spodbudnih korakov, ko se je od raziskovanj procesov osredotočila na strukturne vidike globalizacije. Obe prizadevanji sta na eni strani prispevali k obogatitvi konceptualnega repertoarja na tem raziskovalnem področju in na drugi k prevladovanju tradicionalnega metodološkega nacionalizma v korist metodološkega globalizma. Vse to pa bi bilo samo po sebi nezadostno, če bi sociologija ostala samo pri razvijanju lastnih metodoloških predpostavk in ne bi svojih prizadevanj v tem pogledu usmerila tudi v vrednostno opredeljevanje kot nujnemu pogoju za človeka in družbe vrednemu osmišljanju in udejanjanju globalizacije – k njeni demokratizaciji. Tukaj avtor v prvi vrsti izpostavi vlogo diskurza globalne civilne družbe kot ključnega intervencijskega dejavnika, brez katerega lahko enostavno pozabimo na to, da bi ali bo globalizacija zadovoljevala avtentične interese družbenih skupnosti.