Oblikovanje jezika in njegovo razdruževanje: od srbohrvaščine do hrvaščine, srbščine, bosanščine in črnogorščine

Avtorici monografije poskušata na temelju metodoloških izhodišč diahrone in sinhrone sociolingvistične analize zaobjeti zgodbo jezikovne standardizacije na osrednjejužnoslovanskem prostoru, ki jo spremljamo od oblikovanja skupnega jezika pa vse do njegove nominalne smrti in oblikovanja novih standardnih jezikov na isti jezikovni osnovi. Pri tem lahko ves čas opažamo prehajanje iz ideologije jezikovnega združevanja oz. unifikacije, ki z nekaterimi vmesnimi prekinitvami traja od sredine 19. stoletja do devetdesetih let 20. stoletja, v ideologijo jezikovnega razdruževanja oz. separacije, ki ga je med drugim povzročilo vsiljevanje skupne, nadnacionalne jezikovne identitete, po letu 1990 pa tudi spremenjen družbenopolitični kontekst. Monografija je namenjena slavistični ter tudi širši jezikoslovni in humanistični javnosti, še posebej pa študentom slavistike doma in po svetu. Je plod dolgoletnega preučevanja in spremljanja razvoja jezikovne standardizacije v osrednjejužnoslovanskem prostoru. Raziskovanje je potekalo v okviru številnih bilateralnih projektov z jezikoslovkami in jezikoslovci iz novonastalih držav nekdanje Jugoslavije.