O Zgodovini slovenskega literarnega prevoda

V poglavju, ki uvaja Zgodovino slovenskega literarnega prevoda, je opisan okvirni meto­dološki in etični pristop, ki so ga avtorji Zgodovine zavzeli pri snovanju knjige in posa­meznih poglavij. Podan je tudi osnovni namen Zgodovine: osvetliti vlogo prevoda v razvoju slovenske literature, jezika in kulture, proučiti povezave med slovensko kulturo in tujimi kulturami ter tako prispevati k vidnosti in prepoznavnosti literarnih preva­jalcev. Še posebej je izpostavljena pomembna vloga slovenskih literarnih prevajalcev v razvoju in standardizaciji slovenskega jezika in literature ter v slovenskih narodotvornih procesih. V poglavju je pojasnjeno, da pojem literatura zaznamuje vsa besedila, ki jih slovenska skupnost sprejema in uvršča med literarna dela – to pomeni, da so obravna­vani tudi prevodi pomembnejših religioznih besedil zahodne in vzhodne duhovnosti in tudi nekaterih osrednjih teoretičnih, filozofskih besedil. Pregled prevajalske dejav­nosti ni zamejen s smerjo prevajanja: avtorji tako obravnavajo prevode v slovenski jezik, kot tudi prevode slovenskih besedil v tuje jezike. In končno, ker želi biti Zgodovina nacionalna zgodovina literarnega prevajanja, se ne omejuje na prevajalsko dejavnost zgolj na območju Republike Slovenije, temveč se posveti literarnemu prevajanju tudi v zamejstvu in v izseljenskih skupnostih, torej v vseh okoljih, kjer je bila v prevodnem procesu udeležena slovenščina.