Pregled in predstavitev zgodovin literarnega prevajanja v tujini
Kratka vsebina
Poglavje obravnava analizo tujih zgodovinskoprevodnih del kot možnih teoretično-metodoloških izhodišč za obravnavo zgodovine slovenskega literarnega prevoda. Analiza je vključevala 19 zgodovinskoprevodnih del, ki jih je bilo mogoče uvrstiti v tri kategorije: (a) splošna ali jezikovno-kulturno nezamejena, (b) jezikovno-kulturno zamejena (na posamezna območja) in (c) področno-specifična ali problemsko zamejena dela. Za obravnavo zgodovine slovenskega literarnega prevoda so najbolj zanimiva jezikovno-kulturno zamejena dela, posebej analize srbskih, čeških, slovaških, finskih in irskih razmer, saj gre za stanje na manjših perifernih kulturno-jezikovnih območjih s specifično zgodovino, kar ustreza slovenskim razmeram. Kot najbolj relevantna za analizo slovenskega prevoda skozi zgodovino se je izkazala vsebinsko bogata Suomennoskirjallisuuden historia [Zgodovina literarnega prevoda v finščino] (ur. Riikonen idr. 2007), ki kronološko-tematsko analizira številne vidike – od besedilnih in jezikovnih tem, problematike, povezane s prevajalci, do založništva in družbeno-kulturnih vidikov. Druga dela so uporabna za slovensko zgodovino prevajanja bodisi zaradi analiz stanja na območjih, ki so družbeno-kulturno povezana s slovenskim prostorom, bodisi zaradi raznovrstnih metodoloških in vsebinskih vidikov, ki jih naslavljajo.
