Prva prevedena besedila

Poglavje obravnava prve slovenske – rokopisne – prevode iz obdobja med 10. stoletjem in sredino 16. stoletja: Brižinski spomeniki, Celovški/Rateški in Starogorski rokopis, Stiški rokopis, Slovenski načrt za pridigo predstavljajo verska besedila, Černjejski in Kranjski rokopis sta upravni besedili, večjezični pesmi Oswalda von Wolkensteina in Auerspergov rokopis pa sta književni besedili. Izvirniki prvih slovenskih prevodov so rekonstruirani domnevni nemški (in latinski) obrazci spovedi, pridig in molitev, ki so bile prevedene, se nato dopolnjevale in prepisovale, kot v primeru Brižinskih spomenikov, Celovškega in Starogorskega rokopisa, delu Stiškega rokopisa; težje je določiti izvirnik Načrta za pridigo. V večjezičnih pesmih Oswalda von Wolkensteina so slovenski verzi prevodi vzporednih nemških verzov, izvirnik velikonočne pesmi »Naš gospud je od smrti vstal« v Stiškem rokopisu je nemška pesem »Christ ist erstanden« [Kristus je vstal], slovenski sodnikov pouk v Kranjskem rokopisu ima vzporedno nemško besedilo; v delu Černjejskega rokopisa slovenske zapise spremljajo izhodiščna italijanska in latinska besedila. Deli Černjej­skega ali Kranjskega rokopisa so brez tujejezičnih izhodiščnih besedil. Medjezikovni oz. medkulturni značaj besedil poudarjajo še tujejezični elementi in – vsaj v delu preve­denih besedil – njihovi domnevni tujejezični avtorji oziroma zapisovalci ali prevajalci. Najstarejši slovenski prevodi govorijo o potrebah in pomenu slovenskega prebivalstva na določenem zemljepisnem območju ter o vlogi slovenščine v bogoslužju, admini­straciji in književnosti v srednjem veku.