Prvi slovarji in njihov vpliv na razvoj jezika

Med prve knjižne izdaje s slovenskim besedilom, ki so rezultat protestantskega gibanja na Slovenskem v drugi polovici 16. stoletja, sodita tudi večjezična slovarja s sloven­skim jezikom v ustreznični vlogi (1592 in 1603). Izdelal ju je nemški polihistor Hiero­nim Megiser. Pred njunim izidom so obstajali krajši besedni seznami (npr. Registra, dodana Dalmatinovim biblijskim prevodom (1578 in 1584), ter trijezični slovarčki iz Bohoričeve slovnice (1584)). Megiserjevima slovarjema je v protireformacijskem obdobju naglo sledil italijansko-slovenski slovar (1607) Alasie da Sommaripa, duhov­nika iz Piemonta. Prvi slovarski prikazi slovenskega jezika se medsebojno razlikujejo po tipološki pripadnosti, po obsegu in namenu. Krajšim omembam ter posamičnim obsežnejšim obravnavam, ki so se zvrstile od začetka 19. do srede 20. stoletja, je sledilo obdobje povečanega raziskovalnega zanimanja za prve slovarske opise slovenskega jezika. Obravnave večjega števila avtorjev so zaobsegle raznovrstno problematiko. Prikazovale so slovaropisne značilnosti prvih slovarskih predstavitev slovenskega jezika, ki so vključevale tudi tvorbeno in pomensko razmerje med iztočnico in ustre­znico. Zaustavljale so se ob izvorni raznolikosti zajetega besedja, opozarjale na delež narečnega besedja, ugotavljale obseg njihove medsebojne povezanosti ter vire zanje. Poudarjale so tudi njihov pomen za razvoj slovenskega slovaropisja in slovenskega knjižnega jezika.