Prevedeni zgodovinski romani

Poglavje obravnava dva korpusa: slovenske zgodovinske romane, prevedene v druge jezike (dela Josipa Jurčiča, Ivana Tavčarja, Ivana Preglja, Vladimirja Bartola in Draga Jančarja), ter zgodovinske romane drugih književnosti, prevedene v slovenščino. Korpus v slovenščino prevedenih zgodovinskih romanov obsega do leta 1945 okrog 200 del. Prevajalci so največkrat posegali po nemških zgodovinskih romanih, druge velike knji­ževnosti (ruska, v angleščini in francoska) so bile dokaj enakovredno zastopane, sledile so druge slovanske književnosti. Med avtorji izvirnikov so bili svetovni klasiki žanra (več kot deset romanov so prispevali August Šenoa, Henryk Sienkiewicz in Alexandre Dumas). Najplodnejši prevajalci (z več kot petimi zgodovinskimi romani) so bili Vladi­mir Levstik, Ivan Mulaček, Peter Miklavec in Boris Rihteršič. Posebej ljube so bile prevajalcem južnoslovanske zgodovinske teme, zanje so se še zlasti ogrevali izdajatelji na zahodni slovenski meji, v Gorici (časopis Soča, Gabrščkove knjižne edicije, založba Sigma in Mohorjeva družba) in Trstu. Bibliografski pregled prevedenega zgodovin­skega romana na Wikiviru in tole poglavje naj spodbudita dopolnjevanje manjkajo­čih poglavij iz zgodovine slovenskega prevajanja in njihovo enciklopedično pokritje.