Spodbujanje prevajanja v tuje jezike

Pregledi državnih politik prevajanja pokažejo, da so v zadnjih desetletjih vse države Evropske unije in tudi številne druge vzpostavile mehanizme za sistematično prevaja­nje nacionalnih literatur v tuje jezike. Poglavje prikazuje, kako se je ta prvina kulturne politike uveljavljala v Sloveniji. Kakor vsa kulturna politika je tudi politika prevajanja v Sloveniji prešibko raziskana, iz česar deloma izhajajo tudi spontane kulturnopolitične odločitve na tem področju, ki ovirajo optimizacijo v prevajanje iz slovenščine vloženih sredstev. Podpore prevajanju, razdeljene po vsebinsko povezanih tipih, so predstavljene v svojem zgodovinskem razvoju, ki se znatno okrepi po slovenski osamosvojitvi.

Analize založniških praks v različnih kulturnih okoljih kažejo, da so javne podpore vse bolj pomemben dejavnik oblikovanja založniških programov in javnega literarnega življenja. Pri upadanju prihodkov iz prodaje objavljenih knjig (zlasti pri zahtevnejših delih, prav ta pa so običajno kanonična in je zanje bolj v interesu nacionalnih kulturnih politik, da se z njimi seznanijo tudi druga jezikovna in kulturna okolja) se bo ta trend nadaljeval. Zato je mogoče pričakovati, da bo nacionalno spodbujanje prevajanja vse bolj pomemben dejavnik ne le za opaznost, temveč tudi že za možnost obstoja lite­rarnih besedil v drugih kulturnih okoljih.