Literarnoprevodne izmenjave s slovaščino
Kratka vsebina
Cilj poglavja je pokazati prisotnost književnih prevodov iz slovaščine v slovenščino in obratno v 20. stoletju, posebej po letu 1918. V tem obdobju medliterarni stiki odražajo zgodovinsko in identitetno sorodno izkušnjo in vpetost v regionalni in širši evropski kulturni prostor. Obenem so determinirani z družbeno-politično situacijo in vprašanji nacionalne, verske in jezikovne pripadnosti. Najpogosteje prevajani avtorji v slovaščino so večkrat prevedeni klasiki kot Prešeren, Cankar in Kosovel, od žanrov pa izstopajo slovaške pravljice in mladinska proza. Književni prevajalci slovenske oz. slovaške književnosti so bili od začetka 20. stoletja praviloma slavisti, uredniki, pesniki ali učitelji. Vzajemno velja, da niso prevajali eksluzivno samo iz enega jezika, pač pa so pokrivali širši jezikovni prostor (južnoslovanski oz. slovaški in češki). Pregled prevodnih tokov skozi 20. stoletje kaže kontinuirano rast izdanih književnih prevodov in profesionalizacijo prevajalcev, kar je posledica dolgotrajnega osebnostnega in institucionalno podprtega dela na področju literarnih stikov. Poglavje skuša biti zanesljiv dokument o kontekstu in omejitvah prisotnosti slovenske in slovaške prevodne literature ter uresničitvi književne produkcije glede na zvrsti, avtorje in prevajalske osebnosti.
