Paul Celan v svetovni literaturi in slovenskem prevodu

Poglavje najprej predstavi nemškojudovskega pesnika Paula Celana kot modernega klasika. Celan je v svojem pesništvu od začetka tematiziral osrednji dogodek 20. stole­tja, drugo svetovno vojno, oziroma travmatično jedro tega dogodka, nacistični genocid nad Judi. Ob »tem, kar se je zgodilo«, kakor je sam lakonično imenoval holokavst, je bilo edino, kar mu je preostalo, jezik. Celanov pesniški jezik je ostala nemščina, njegova materinščina, čeprav je hkrati postala jezik morilcev njegove matere. Ta jezik je potu­jeval, tako da so njegove pesmi temne in potrebne prevoda celo za Nemce. Potujeval ga je prav tako v svojih prevodih. V nemščino je prevedel več kot štirideset pesnikov iz sedmih jezikov. Ti prevodi, s katerimi je postal tudi klasik modernega prevajanja, obsegajo zadnja dva izmed petih zvezkov njegovih zbranih del. Poglavje potem zariše dinamiko prevajanja Celana v slovenščino. To je potekalo po podobnem vzorcu kot drugje: najprej so se v literarnih revijah še v času Celanovega življenja pojavljali prevodi izbranih pesmi, nato je po njegovi smrti nastal knjižni izbor iz celotnega pesniškega dela in nazadnje integralni prevod. Glede na to, da je za Celanovo potujevanje jezika značilno tvorjenje novih besed, se poglavje sklene z analizo prevodov ene izmed novotvorb, ki so jih naredili trije slovenski prevajalci.