Srečko Kosovel, Vladimir Martelanc in tržaška veja Mednarodnega proletkulta 1922–1923

Proletkult – gibanje za neposredno kulturno dejavnost in umetniško ustvarjanje proletariata, ki se je v Rusiji po revoluciji navdihovalo pri nauku Aleksandra A. Bogdanova – je na sprva zasedeno in nato Italiji priključeno Primorsko odjeknil iz nemških in italijanskih delavskih občil. Organizacijsko se je cepil na starejše prosvetno izročilo tržaškega Ljudskega odra in njegovih podružnic od Posočja do zaledja Kvarnerskega zaliva. Pomemben pobudnik in pospeševalec je bil iz delavskega Torina Antonio Gramsci z listom L'Ordine Nuovo. V državno vodstvo proletkulta je iz Primorske pritegnil Ivana Regenta. Na Tržaškem so v tedniku Delo, v Učiteljskem listu in Komunističnem koledarju za navadno leto 1922 svoja peresa v isto smer zastavili Dragotin Gustinčič, Jože Pertot in Alojzij Hreščak. Za njegov razmah sta se posebej zavzela mladeniča in ožja prijatelja Vladimir Martelanc kot kulturni urednik pri Delu in Srečko Kosovel v krogu Mladine.